Danes bi rad z vami delil tri kratke utrinke in kako so se mi ta vikend prepletli v glavi. Na koncu objave je tudi povezava do novega Kviznika 🙂
Prvi utrinek
Gostoval sem na osnovni šoli in z otroki smo govorili o poklicu in karieri. Ko sem poskušal odgovoriti na vprašanje o tem, kaj se mi zdi pomembno pri izbiri poklica in razvoju kariere, sem videl, da govorim o vsem, samo o šoli ne. Ne verjamem več v preprosto logiko kariernega razvoja "Uči se, splezaj po stopničkah različnih šol in na koncu te čaka kariera." Kariero ustvarjamo ves čas in njeni temelji so naša zmožnost pravega učenja, radovednost, sočutje, ustvarjalnost in pogum.
Drugi utrinek
Pri sebi takšno "šolsko miselnost" prepoznavam tudi drugje. Mislim, da gre v osnovi za zmoto, da ima nekdo vse odgovore in da je ključno, da mi odgovorimo ali ravnamo "pravilno".
V resničnem življenju, ko ustvarjamo ali razvijamo lastno vizijo, namreč takšnih vsevedov in pravilnih odgovorov ni. So samo poskusi in odločitve, ki jih sprejemamo vedno znova. To me je spreletelo na uredniškem sestanku v zaključnih fazi pred izdajo knjige. Napisana je, zdaj se pogovarjamo o finesah in procesu izida. Delam s profesionalno založbo, ki jih občudujem, ampak tudi oni nimajo absolutnih odgovorov. Imajo izkušnje in znanje. Na podlagi teh se skupaj odločamo. Vmes se zgodi nepričakovano in mi se znova odločamo.
Tretji utrinek
Po bizarnem naključju sem prisluškoval sestanku dveh oseb, ki sta bili tako visoko v poslovnem svetu, da bi pričakoval, da bosta sestankovali v svojih letalih ali jahtah. Govorila sta o milijardah in se poskušala zediniti okrog naslednjih treh mesecev, jaz pa sem slišal samo identično vzdušje, kot sem ga zaznal na našem uredniškem sestanku. Tudi onadva nista vedela vsega, ampak sta se poskušala čim bolje odločiti na podlagi svojih dosedanjih izkušenj in znanja. Tavala sta v temi z ogromno zemljevidi in tisoč prehojenimi potmi v rokavu.
Pogosto ljudem, ki jim pripisujemo večjo sposobnost ali avtoriteto, dorišemo tudi njihovo vsevednost. Škoda, saj s tem sebi jemljemo odgovornost za lastne odločitve in razvoj.
Nihče nima pojma
in to je čudovito. Vsak vedno znova stoji na točki odločanja ... in se pač odloči, kakor najbolje ve in zna. Z vsako odločitvijo pridobi izkušnje in te so mu morda v oporo, vendar nikoli niso recept ali absoluten odgovor. Če se odloči narobe, to opazi in svojo odločitev spremeni. Nikogar ni, ki bi nam lahko povedal, kaj je idealna pot, jo pa lahko ves čas gradimo. Ljudje nam lahko svetujejo, modreci nam lahko pomagajo, ampak na koncu se v danem trenutku samo odločamo ... čeprav morda nimamo pojma.
To je tudi čudovita iztočnica, da vas povabim k reševanju novega Kviznika!
Tokrat je o slovenskih filmih in stavim, da se boste naučili česa novega in zabavali 🙂
Na veliko opravljenih odločitev in lep teden, ki se izteka!
lp, nik
