Konec leta je v naših krogih vedno zelo natrpan. Poleg običajne povečane količine dela, imam v zraku še nekaj drugih večjih projektov in priznam, da sem v teh tednih zasut z delom, posledično pa tudi z zapleti 🙂
Imam eno vodilo, ki mi pomaga, da se premikam naprej. Danes bi ga rad delil z vami.
Kadar je v zraku več zahtevnih reči, vedno žongliram. Iz dejanske prakse te veščine sem se naučil, da se s tremi žogicami žonglira tako, da jih mečeš v zrak eno za drugo, naenkrat je to nemogoče. Podobno se soočam z delom. Poskušam delati v etapah in v zaključenih celotah.
V idealnem svetu bi seveda delal samo na enem projektu ... ampak konec leta je zame kaos.
To s sabo prinese tudi veliko zapletov, konfliktov in nerešljivih zank. Takrat velikokrat obstanem na mestu, paraliziran bodisi od količine ali velikosti zapletov.
V takih trenutkih je zame najbolj pomembno, da se odločam.
Včasih je to težko, ker iščemo najboljšo rešitev in nas to zaustavlja. Jaz si predstavljam, da sem na čelu ogromnega podjetja s 5000 zaposlenimi in mislim si, da vsi čakajo mojo odločitev. Seveda iščem optimalno, ampak predvsem je najboljša odločitev zame tista, ki sem jo ravnokar sprejel in zanjo stojim.
Tak pritisk do samega sebe meni pomaga, ne pravim pa, da je to recept za vse. Ampak opazil sem, da se odločam, ko nimam druge izbire, ko sem postavljen v vlogo, ki mora sprejeti odločitev ali pa se v to vlogo pač prestavim.
Premislim situacijo, poskušam ostati zbran in miren (pogosto to pomeni tudi rahel odmik) in pretehtam svoje zmožnosti in želje. Nato se odločim. Nekako pač. Najbolje kot v danem trenutku znam.
Kot da bi se ves čas spraševal: "V redu ... kaj pa bo moj naslednji korak?" In to vprašanje ponavljam v neskončnih ciklih.
Odločitev razumem kot izhodišče, ki mi pomaga, da se premaknem.
Dokler je ne sprejmem, od sebe ne morem pričakovati dejanja. Ljudje, ki jih opazim v zataknjenem stanju nedejavnosti, ponavadi ne sprejmejo nobene odločitve ali pa sploh niso uglašeni s tem, kar se dogaja okrog njih. Ne vidijo realnosti, pogosto tudi zato, ker je polna zapletov in namesto, da bi jih reševali, raje gledajo stran.
Da se razumemo: nisem zagovornik dejavnosti za vsako ceno!
Zelo močna odločitev je tudi, da preneham in opustim napore v določeno smer, če vidim da nima smisla ali pač ne gre po načrtih. Ampak tudi to terja odločitev.
"Trenutno nimam časa in energije, da bi se ukvarjal še s promocijo akcije izdelkov na spletni strani, čeprav se zavedam, da bi bilo to zelo dobro zame. Moje prioritete so ta hip drugje."
Ko sprejmem tako odločitev, se potem ne bom več žrl z dejstvom, da zamujam priložnost in nimam urejenega tega področja. Jebiga!
Odločitev za konec je lahko tudi začasna, lahko se odločim, da bom za določeno obdobje odmislil nov projekt, ker trenutno zanj ni prostora. Pogosto se zgodi, da tak projekt potem počasi klije v ozadju misli in se spet pojavi, ko je atmosfera boljša. Lahko pa zamre, s tem ni nič narobe.
Ali pa se odločim, da se z določenim problemom ta hip ne bom ukvarjal. Razumem, da je štala, vidim, da nimamo pojma ... ampak ta hip sem osredotočen drugam, čas za to pa si bom vzel ... takrat in takrat.
Ko postane naporno in so v zraku konflikti ter druge napetosti se je dobro opominjati tudi, da ostanemo prijazni do sebe in drugih, kar pa ne izključuje spoštljivega postavljanja mej.
Umirim se, premislim situacijo in jo poskušam zares dojeti, razumeti kaj je bistveno - nato pa se odločim po svojih najboljših močeh in za to odločitvijo stojim. Dokler ne sprejemem naslednje.
A sem preveč zapletel to svojo filozofijo upiranja na odločitve? Obljubim, da bom to poskusil še kdaj malo bolj razdelati, ampak trenutno ... sem res v gužvi 😄
Saj se imam noro dobro - delam stvari, ki me izpopolnjujejo in vložen trud se skoraj na vsakem koraku obrestuje.
Še novic!
Noro vesel sem, da je Pozabi vse, kar veš o spominu nominirana za Veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma.
V soboto in nedeljo bom na knjižnem sejmu tudi nastopal, urnik vseh mojih vragolij na sejmu najdete na http://nikskrlec.com/sejem
Medtem smo na drugi strani Ljubljane, v BTCju tik pred premiero nove komedije Veličastna!
Vikend pred nami bo zame precej gost, naj bo do vseh nas prijazen!
lp, nik
