Letošnji december sem si načrtno skoval malo bolj umirjeno kot doslej. Ob inventuri knjižnih polic sem spet izbrskal knjigo Izgorelost Tine Bončina in sveže razburjen od poslušanja podkasta, kjer je bila izgorelost ovržena kot izmišljena težava, sem se lotil ponovnega branja.

(Ko sem ugotovil, kako malo stvari si zapomnim ob branju, sem se odločil, da bi bilo dobro imeti bazo zapiskov fizičnih knjig. Za elektronske uporabljam Readwise, ki takoj zbira vse podčrtano in lepo to predalčka po knjigah, ampak fizične pa so odvisne samo od mojega spomina ... ki je velikokrat luknjast.)

Ne vem, če bi lahko izbral boljši čas za prebiranje te knjige. Spet smo na koncu leta, ko velikopotezno sprejemam odločitve za naslednjo sezono, sanjarim o projektih in razmišljam kako in kaj še naj naredim, hkrati pa reflektiram in se oziram na preteklo leto ter tuhtam kaj bi lahko naredil bolje/drugače.

Letos sem tudi prvič v položaju osebe, ki vodi delo in stalno sodeluje z večimi sodelavci. Zanimivo mi je bilo opazovati, kako drugače sem knjigo bral v drugo, za razliko od prvega branja, ko sem bil še zaposlen v gledališču in je bil moj ritem življenja drugačen.

Knjiga mi je všeč, ker je napisana zelo jasno in jedrnato. Prvič me je malo odbijal odnos do bralca, ki ga avtorica kar takoj nagovori kot osebo, ki je izgorela ali na dobri poti tja, ampak zdaj razumem, da je to pravzaprav priročnik za točno to priložnost, tako da sem bral bolj sproščeno in morda sem kakšne zelo konkretne dele, ki se navezujejo na razvoj in okrevanje preletel hitreje.

So se me pa nekateri deli, ki govorijo o vzrokih izgorelosti, dotaknili in v večih sem se prepoznal. Mislim, da se je dobro opominjati na odnos do dela in ves čas iskati zdravo mero napora ter počitka.

Spodaj povzemam nekaj glavnih uvidov, na katere me je knjiga opozorila in vam ob njih želim lepo, pestro, ustvarjalno in počitka polno 2024 :))

Nekaj misli o izgorelosti, povzetih iz knjige Tine Bončina

(recimo temu moji zapiski sebi)

(pozor, ni preveč organizirano)

  • "Živimo v družbi, ki promovira indivualizem in solidarnost je samoumevna le še ob naravnih nesrečah." Tina Bončina
  • Nič ni narobe z utrujenostjo, ki je normalna posledica prevelikih obremenitev. Če si znamo potem privoščiti počitek in pogledati nazaj na opravljeno delo z zadovoljstvom in uživati v oddihu, super. Ne moremo se izogniti situacijam, ko bomo kdaj pa kdaj izčrpani. (stran 72)
  • Izgorelost pa je, po drugi strani, psihosomatska bolezen, sindrom (torej skupina simptomov), ko nam zmanjka energije za delo in življenje. Zanjo je značilna psihična, telesna in čustvena izčrpanost. (stran 69)
  • Povezana je s kroničnim stresnim odzivom, ki se pojavi, ko ne moremo več zapustiti stresnega odziva, tudi če smo v neogrožujoči situaciji. Super primer avtorice: izgorelost se razvije tako, kot če bi ves čas vozili v drugi prestavi.
  • Dobro se je naučiti popustiti in delegirati, opazovati, počivati, dati prostor komu drugemu, uživati v sadovih svojega dela. (stran 13)
  • Avtorica dejavnike za izgorelost lepo razdeli na notranje in zunanje. Tokrat sem se bolj ustavljal pri zunanjih.
  • To so kultura podjetja, dosegljivost ves čas, načini sestankovanja, splet in družabna omrežja ter FOMO in odsotnost prostega časa. Tudi z razmislekom o slednjih lahko vplivamo na boljše delovno okolje.
  • Izgorijo lahko tudi vodje, zato je dobro, da najdeš prostor, kjer lahko na varen in zaupen način pogovarjaš o stiskah.
  • V delovnem okolju je dobro preverjati, kako si kdo predstavlja dobro okolje, kaj so čigave težave in skrbeti za tekočo in učinkovito komunikacijo.
  • Spanje je zakon. Izogibanje zaslonom pred spanjem tudi.
  • Odraščanje je tudi možnost, da prevetrimo (starševske) vrednote, s katerimi smo zrasli in so velik del nas.
  • Pogosti povodi izgorelosti so preveč dela, pretiravanje s športom, zapleteni odnosi, bolezen bližnjega, ipd.
  • Notranji dejavniki za izgorelost so povezani z našimi vrednotami, gonili in prilagoditvami na njih. Dobro se jih je zavedati in preizprašati svoj odnos do dela.
  • Pogostih telesnih simptomov raje na napišem, ker so skoraj vse bolečine in težave.
  • Tvegana vedenja so mi bila super:
    - toksični odnosi, ki nam škodujejo
    - pomanjkanje smisla
    - nezmožnost obrambe meja
    - slaba samopodoba
    - prenajedanje s hrano
  • Na strani 135 avtorica predlaga super vajo. Čez en dan beleži koliko časa nameniš sebi. Prav po minutah. Oceni rezultat in se zamisli.
  • Prioritiziraj počitek, čas zase, skrb za svoje dobro počutje.
  • Lastna vrednost ni pogojevana s tem, da delaš. Počitek je super.
  • Izražaj svoje stiske in govori o njih.
  • Šibkost je super.

Sam nisem strokovnjak za izgorelost, se pa večkrat sprašujem, kako bi lahko življenje uredil bolj sebi prijazno in zadnje čase imam okrog sebe preveč ljudi, ki so se na tak ali drugačen način zlomili. Rad bi ustvarjal v svetu, ki je bolj usmerjeno v osebno rast in razvoj ter oblikoval tudi takšna okolja. Na lepo in zabavno 2024!

(Tudi zato sem se odločil, da bo prvi video v 2024 na Youtube kanalu morda manj tipičen za moje vsebine. Bo preprosto nagovor iz fotelja po prebrani knjigi Rest, ki spet govori o počitku. Poleg tega, da se mi zdi pomembno, da odpiram tudi takšne teme, je ta video v produkcijskem smislu počitek za nas - tako da ... zakaj pa ne? 😄)

Deli to objavo