Hej,
letos sem od januarja do junija delal na 21 dogodkih. Po vsakem sem si zapisal, kaj se je obrestovalo in kje smo zašli. Tu je pet stvari, ki najpogosteje uničijo dobre dogodke.
Dogodki so dogodki, ker naj bi se na njih nekaj zgodilo 🙂
Za koga je dogodek in čemu je namenjen?
Če hočemo dobro prireditev ali konferenco, ne moremo mimo tega vprašanja. Problem je, da nanj pogosto odgovarjamo s figo v žepu. Zdi se, da so dogodki za udeležence, pa se pogosto zgodi, da so namenjeni izključno nadrejenim oziroma vodilnim. Tisti, ki dogodek ustvarjajo, želijo narediti najboljši vtis na svoje nadrejene, pozabijo pa na udeležence in smisel dogodka.
Mislim, da je to predvsem odgovornost nadrejenih: da ustvarijo okoliščine v katerih je jasno, kaj želimo in da to ni prilizovanje njim.
Druga podobna napaka je, da je dogodek namenjen organizatorjem samim. Ti želijo nekaj narediti zase: povečati svoj vpliv, svojo javno podobo, ipd. Zakaj potem vabimo gledalce?
Dogodek, ki zraste izključno iz ciljev organizatorjev in za njih, je obsojen na propad. Če pa se osredotočimo na pravi namen dogodka in ga izluščimo, lahko dobimo super ideje, na katere prej morda sploh ne bi pomislili.
Pogost primer: Podelitve nagrad
Naj to ne bo samo priložnost, da povemo, kako smo mi, ki smo organizirali to tekmovanje super. Nikakor naj ne bo samo hvalnica sponzorjem, ki jih zdaj lahko predstavimo še vsem tekmovalcem v živo.
A bi radi, da se imajo nagrajenci noro dobro in se med seboj povežejo?
A želimo počastiti nagrajence na najlepši možen način?
A bi radi motivirali nagrajence za nadaljnje delo?
A bi radi nagrajencem in udeležencem pripravili nepozabno slavje?
Vse od zgoraj naštetega je mogoče in pogosto se bodo ti nameni med sabo tudi prepletali. Ampak vseeno na začetku snovanja predlagam, da za svoje sidrišče izberemo enega. Možnosti za to so skoraj neskončne. Maja smo recimo tako eno podelitev nagrad spremenili v interaktivno uganko za nagrajence, ker smo želeli, da se zabavajo in da slavimo njihovo bistrost.
Protokol je dolgočasen, kadar je prazen
Izzivam nas, da na glavo postavimo običajne strukturne rešitve. Če je nekaj tako, ker je bilo doslej vedno, to še ne pomeni, da je predpisano in nujno. Mogoče je prav zato dobro, da bi bilo drugače.
Kaj pa, če črtamo pozdravni nagovor? Kaj pa, če ga izvedemo v obliki pogovora z moderatorjem? A lahko za običajno rešitev uporabimo malo bolj drzno obliko? Spet se držimo iste logike: kaj je namen posameznega sklopa? Kako ga lahko izostrimo in kakšno zanimivo rešitev lahko za to najdemo?
Če opaziš, da določeno odločitev argumentirate z "saj je vedno tako", "ja, takšen je protokol" ali "to se spodobi", potem je to dober znak, da zadevo postaviš pod vprašaj.
Zelo pogosta navada na manjših, lokalnih dogodkih: Pred začetkom dogodka se zvrsti govor županje, nato direktorja, morda tudi organizatorke, za tem pa še glavnega sponzorja. Je to res nujno? Občinstvo ponavadi pride na dogodek, ne pa na pozdravne govore. Na začetku utrujamo s pozdravi, sploh če so ti stalnica. Alternativna predloga:
- posnemite te pozdravne nagovore in jih objavite na družbenih omrežjih dogodka ali organizacije,
- združite dva pozdravna nagovora v enega in naj ena oseba govori v imenu dveh. Lahko celo govorita skupaj, v tandemu. Tega ne vidimo pogosto in je lahko zelo dobro.
Prosim, opustimo branje
To se trudim doseči kot moderator, hkrati pa k temu spodbujam vse nastopajoče. Če se le da, pozabimo na listke in kartončke, kadar nagovarjamo ljudi. Če ima nekdo pozdravni govor in ga bere, potem mora biti res dobro napisan in dobro prebran. V Sloveniji ni veliko takih govornikov/govornic.
Glavna fora dogodkov je, da se zgodijo v živo.
Če že uporabiš kartončke, si raje izpiši oporne točke in ključne podatke, ostalo pa povej spontano. Če nimaš veliko za povedati, bodi kratek. V vsakem primeru prej zvadi, kar boš povedal. Enkrat nekje naglas povej celotno zadevo. Pazi, da se ne ponavljaš. Če napišeš govor, potem ga naslednji dan VEDNO skrajšaj za vsaj 30 %, saj so ponavljanja pri napisanih govorih še težje prebavljiva.
Manj je več
Praviloma bodo tudi programi vedno preveč natrpani. Vsebine morajo dihati in program bo tekel bolj organsko, če ima kakšen ovinek in premor več. Kar poskušamo strpati v program, zato ker se nam zdi, da moramo in ne zato, ker res sodi tja, naj raje dobi drugačno pojavno rešitev. A je nujno, da predstavnika sponzorjev tlačimo v okroglo mizo? Ne, naj dobi drugačno pojavo, če je to potrebno.
Kaj najbolj cenimo kot udeleženci? To se je dobro vprašati, kadar snujemo dogodke.
Meni je vrhunsko, kadar je vsebina dobra, struktura smiselna in zanimiva, ter kadar vse skupaj diha.
Okrogle mize so lahko streli v koleno
Ponavadi je na okroglih mizah vedno preveč udeležencev in mnogi izmed njih tam nimajo zares mesta. Okrogla miza bo dobra, kadar se lahko debata razvije in kadar ima vsak od udeležecev svojo perspektivo iz različnih zornih kotov. Ni treba, da se bojimo konfliktov in nasprotujočih mnenj, ti bodo razvneli debato, če jih znamo lepo vključiti.
Čez palec: na okrogli mizi imam najraje največ 3 udeležence in skrbim za to, da bodo imeli različne perspektive.
Kaj je naloga moderatorja?
Zame uspešno izpeljan dogodek ne pomeni samo vseh odkljukanih sklopov in časovnico, ki se je iztekla. Vedno se zgodi kaj nepričakovanega: kdaj opazimo kaj izrazitega v dvorani, včasih specifična razprava, ki je dobra in smiselna za vse v prostoru, vzame več časa, kot ga je bilo predvidenega. Kaj naredimo takrat?
Mislim, da je to ena pomembnejših nalog dobrih moderatorjev. Prevzeti morajo odgovornost in z občinstvom poiskati najboljšo rešitev. To dokazuje, da nam je mar in smo res prisotni.
Moderator je pravzaprav most med dogodkom in občinstvom, ne pa samo semafor, ki napove posamezne sklope, ki so itak napisani v programu. Dober moderator lahko s svojimi izkušnjami in presojo pomaga pri snovanju, med samim dogodkom pa skrbi za to, da bo dogodek najboljši možen.
Pred dvema letoma sem se udeležil vrhunske delavnice za profesionalne moderatorje v Madridu in tam spoznal Jan-Jaap In Der Mauerja, nizozemskega trenerja moderatorjev in snovalca dogodkov.
Ker mi je bila res noro všeč, sem se eno leto trudil, da bi Jan-Jaap prišel tudi v Slovenijo. Mislim, da takšnega razmisleka o dogodkih v našem prostoru enostavno ni.
Delavnica
Delavnica bo potekala 17. in 18. septembra v Cankarjevem domu, imamo še dve prosti mesti. Če vas zanima, lahko odpišete na ta mail ali pa več informacij poiščete tule.
Če ste udeleženci ali organizatorji dogodkov in vam je na pamet padlo še kaj, kar se vam zdi, da greni dogodke in jih dela brezvezne, pa bom tudi zelo vesel vaših idej. Lahko odgovorite na mail ali pa komentirate na spletni strani 🙂
Lep september in do naslednjič,
Nik