Živijo!
Hvala vsem za odzive na rubikaško dilemo, bila je uspešna :) Ne bom pisal o kockarskih tegobah in živce parajočemu tekmovanju, o tem pripravljam Youtube serijo - ta teden bi rad ubesedil nepričakovanje spoznanje in občutek, ki sem ga dobil na Norveškem.
Ni skrivnost, da sem ljubitelj skandinavskih kultur in najbrž jih zaradi tega tudi idealiziram ... ampak moj obisk Norveške je bil nepričakovano ganljivo doživetje.
Par malenkosti, ki so se zgodile na poti:
- Ko sem ulovil avtobus do kraja, kjer sem bival, sem imel frko s karto, ker nisem vedel, kje bi jo lahko kupil. Stal sem na avtobusu in z voznikom, ki ni govoril dobro angleško, poskušal rešiti to dilemo. Po pol minute me je kar spustil na avtobus in rekel, da ni panike.
- Naslednji dan sem že imel aplikacijo in karte na telefonu, vendar mi je telefon zaštekal, ko sem jo hotel pokazati. Kot vzoren turist sem hotel biti hiter in čim prej priti do karte, medtem, ko sem zatrjeval, da jo res imam, nakar mi je drugi voznik z nasmehom rekel: "Relax, it's the weekend, no worries!". V miru sem oživil telefon in mu pokazal karto.
- V trgovini sem kupil lazanjo in vprašal po priboru. Bil je na drugi strani trgovine in prodajalka za delikateso mi je začela razlagati kje. Ko je opazila mojo vidno zmedenost, je šla kar z mano do pribora in potem nazaj na svoje delovno mesto.
- Tekmovanje, ki sem se ga udežil, je organiziral oče treh otrok, ki so kockarji in izpeljali so ga v "klubhuset", neke vrste društveni hiški, ki jo uporabljajo različne skupnosti kraja.
- Ves čas se je popoldne v kraju ogromno dogajalo, ljudje so se sprehajali, mladi so igrali nogomet, kolesarji, cestni smučarji in drugi športniki so švigali mimo.
Vse to je v meni vzbudilo izjemnno prijeten občutek skupnosti in zdi se mi, da je le ta podprta in omogočena. Družba deluje v smeri omogočanja prostega časa, ustvarjanja odnosov, grajenja skupnosti in te cilji so podprti z vrednotami, hkrati pa blagodejno delujejo na ljudi, na njihovo počutje in najbrž tudi produktivnost in ustvarjalnost.
Vem, da se ne bom preselil na Skandinavijo in mislim, da je korenita sprememba kulture in družbe težka. Prepričan pa sem, da lahko močno vplivam nase in svoje neposredno okolje.
Mislim, da bi bilo vrhunsko, če več časa in volje namenim grajenju osebnih odnosov in mikro-skupnosti okrog sebe. Ohranjanju in navezovanju prijateljstev, grajenju partnerskega odnosa, delovanju v neposredni lokalni skupnosti.
Prepričan sem, da je borba za prosti čas izjemno pomembna.
In čeprav se sliši neumno, se trudim, da zgoraj opisano vstavljam v koledar enako kot opravke, obveznosti in nastope :)
Ustrašil sem se namreč drvenja v popolnoma nasprotno smer - življenja, ki ga narekuje delo, ki nima nobenih drugih sidrišč ter upostoši človeka.
Tega pa vsekakor ne želim!
Do naslednjega tedna, lp nik
