Živijo!

💡
Mislim, da je vsako delo najprej delo s sabo.

Če bi rad, da bo poročilo danes oddano ali pa sinopis napisan, potem SE bom moral nekako spraviti k delu, vztrajati in zaključiti.

Velikokrat je to težko in takrat postanem prvak odlašanja in izogibanja.
Ne samo v službi, v tem blestim tudi na drugih področjih.

Za bolj sočen primer vzemimo telovadbo.
Ker zadnje čase delam samostojno, sem se odločil, da bom tudi telovadil tako.
Lažje se je prilagoditi majhnim spremembam urnika in resnici na ljubo nisem bil nikoli fan skupinskih vadb.

Cilj je vsak delovnik zjutraj telovaditi.

Sliši se super, ampak že sredi prvega tedna sem en dan izpustil. Zdaj sem sredi tretjega in od takrat se to ni več ponovilo in zaenkrat dobro kaže. Prilagodil sem obremenitev, prvi teden sem se preveč zagnal, poleg tega pa sem se opomnil na dve malenkosti.

💡
Dejanje ustvari razpoloženje in ne obratno.

Če želim nekaj opraviti, potem iz izkušenj vem, da me bo dejavnost sama spravila v pravo razpoloženje in da ne morem čakati na to, da se bom dobro in ravno prav počutil.

Pomaga, da si ne naložim prevelikega bremena in da je znotraj mojih sposobnosti, ampak to lahko odkriješ sproti. Če ne začneš, tega ne moreš ugotoviti.

In še zmagoviti miselni obrat tega tedna:

💡
Namesto teženja k opravljeni nalogi, se raje osredotočim na to, da jo začnem.

Samemu sebi namesto "Narediti moram to in to ..." raje rečem "Začel bom s tem in tem. Za par minut."

Sliši se neumno, ampak vem, da so lahko takšni mali popravki odnosa s sabo ključni za lepše in bolj tekoče delo.

Ravno danes sem naprimer spuščal dušo na predzadnjih ponovitvah plankov z vmesnimi zahrbtnimi dvigi uteži in za zadnjo ponovitev sem se okrog prenesel tako, da sem si rekel, da bom samo začel z enim dvigom uteži ... nakar me je tisti dvig spodbudil, da sem izpeljal še ostalih devet. Komaj sicer, ampak ok.

Enako v birokratskem delu dneva. Samo začel sem s pisanjem megalomaznega maila, ki ga dolgujem že od ponedeljka ... in potem sem ga tudi končal, ker sem se tekom tega zagrel. Če ga ne bi, pa tudi ne bi bilo konec sveta. Naredil bi majhen premik in samemu sebi v prihodnost postavil Hemingwayev most!

Kaj pa ti?

Skočil bom do stropa, če te je tole branje morda pripravilo do tega, da se ta hip lotiš tistega opravka dneva, ki ga že od zjutraj prelagaš ... in si rečeš, da bo dejanje ustvarilo razpoloženje ter enostavno samo začneš - za par minut.

Srečno vadbo, pisanje, računanje, ustvarjanje, pospravljanje, urejanje, delegiranje, programiranje, itd.!

Deli to objavo