Tokrat bi se rad dotaknil najbolj preprostega načela, ki ga tudi sam velikokrat pozabim in je osnova za kvalitetne vsebine.

Mislim, da je to spoznanje ključno, kadar želimo profil razviti in ga razširiti dlje od osnovne baze prijateljev, ki ga spremljajo predvsem zaradi prijateljskega zanimanja in podpore.

💡
‌ "Kaj je tu dragocenega za gledalca?"
  • A sem gledalca česa naučil?
  • A sem gledalca zabaval?
  • A sem gledalca navdihnil oziroma motiviral?
  • A sem gledalca premaknil, mu vzbudil določeno čustvo?
  • A sem v gledalcu vzbudil premislek?

Če moja vsebina ni usmerjena v katerokoli od teh smeri, potem je narejena zame, za ustvarjalca ...

... in nalijmo si čistega vina ...

... nikogar ne zanimamo mi sami.

‌‌‌‌Gledalci/bralci/poslušalci namenimo pozornost vsebini, ki nas pritegne, ker bo nagovorila nas.

To ne pomeni, da so objave o nas samih nesmiselne - jih je pa dobro zasnovati z mislijo na gledalca.

Naprimer: Načrtujem video o tem, kako sem se naučil igrati klavir.

Ta podatek sam po sebi je hvalisanje in precej egoističen.

Pri snovanju scenarija se zato trudim, da v razvoju zgodbe poiščem predvsem trenutke navdiha (loti se česa, kar je zate izziv) in zabave (poglej tega 30 letnika, ki se je lotil učenja klavirja, nikakor mu ne gre oziroma takole mu postopoma uspeva, a mu bo zares uspelo?).

V idealnem svetu bi scenarij zasnoval tako, da lahko z gledalcem delim trenutke ranljivosti in ga pripravim do lastne dejavnosti. Ampak ok, nisem mojster scenaristike :))

Drug primer so vse vsebine povezane s počitnicami.

Dobro premislite, katere ste zares pogledali oziroma jim namenili svojo pozornost. Najbrž tistim, ki so vas na nek način nagovorile in se dotaknile katerega izmed omenjenih stebrov.

Lahko gre samo za način, kako nekdo popisuje svojo počitniško epopejo in preprost zasuk osredotočenosti na gledalca.

Nekdo bo objavil sliko s plaže, drugi pa bo to izkoristil, da s tem odpre specifično temo in poda nekaj dragocenega gledalcu.

💡
Meni pri takem razmisleku vedno pomaga, da si predstavljam publiko, kot bi bil v gledališču. 

Komu govorim? Kaj jim govorim? Kaj je tu za njih dragocenega?

S tem zaključujem pisanje tega tedna in upam, da je, moja draga namišljena publika, v njem bilo kaj dragocenega za vas!

‌‌‌‌‌‌‌

Uporabno

Zanimivo

Deli to objavo