Včeraj sem bil udeleženec fokusne skupine o vplivnežih na FDV, bolj natančno o tem kako vidimo svojo vlogo v medijskem prostoru in kako pri ustvarjanju digitalnih medijskih vsebin gledamo na odgovornost do sledilcev.
Mislim, da si niti nismo bili povsem enotni, niti podobni v smereh, ki se jih lotevamo, je bila pa zato debata še bolj zanimiva. Spodaj izpostavljam nekaj glavnih točk o katerih sem razmišljal vmes in po koncu te razprave.
Najprej terminologija. Zase ne uporabljam izraza vplivnež, čeprav mislim, da to sem. Spletno si rečem ustvarjalec ali ustvarjalec vsebin, ker ima vplivnež v Sloveniji pogosto negativno konotacijo in se ga povezuje samo z enim od poslovnih modelov, ki jih lahko izberejo vplivneži, če se za to odločijo (prodaja oglasnega prostora).
Na tej točki je možnosti več; lahko se usmeri v prodajo oglasnega prostora, v prodajo svoje pojavnosti, v razvoj lastne podjetniške dejavnosti in vse ali nič od naštetega. Če govorimo o karierni poti je iskanje monetizacije neizogibno, je pa s tem povezanih precej tveganj. V vsakem primeru je prepričanje, da gre za izjemno enostavno početje, ki prinaša ogromno denarja, lažno. To je tudi glavni razlog za zavist in pogosto nerazumevanje tega, kaj spletni ustvarjalci sploh počnemo.
Prihajam iz bolj tradicionalnega ozadja (gledališče, film, televizija) in zato tudi v to primarno "oneman band" okolje pristopam staromodno. Predvsem, kar se tiče razmisleka o razdelitvi vlog dela in razumevanju avtentičnosti. To se mi zdi ključno za dobre delovne pogoje, psihofizično zdravje in profesionalizacijo sektorja, ki se dogaja čedalje bolj intenzivno.
Jaz v razmišljanju zelo enostavno potegnem enačaj med vplivnežem in starejšimi mediji, naprimer časopisom.
Tako se gnev do vplivnežev zelo hitro razkadi.
Če beremo časopis, ki vsebuje samo oglase, ga bomo hitro odložili, ker spregledamo za kaj gre. Mislim, da se tudi danes spletni gledalci hitro razvijamo in prepoznamo ozadje ter resnične namene vsebine.
Pozor, to tudi še vedno ne pomeni, da ne maram oglasov. Ne, celo upam, da bomo prišli do trenutka, kjer bodo tako jasno razmejeni, kot so v starejših medijih. Želel bi si, da bi v 20 minutnem videu imel na treh četrtinah ločilo in minutni oglasni blok, kjer se lahko oglaševalci zvrstijo, tako kot se zvrstijo na televiziji.
Mislim, da se to na večjih kanalih že dogaja, ko je sponzor videa vedno predstavljen po uvodu, potem pa ima nekje tekom videa še en oglasni blok. Še vedno je ta oglasna vsebina ponavadi bolj povezana z ustvarjalcem, ker gre za specifiko osebne znamke in hkrati njeno omejitev. Oseba, ki mi že pet let za vsako stvar govori, da jo uporablja in mi to reče za 200 reči, izgubi moje zaupanje. Zakaj mi ne bi potem rekla samo: "To so sporočila naših oglaševalcev!"?
Če potegnem črto pri oglasnem razmisleku, zame v regulaciji na spletu ni dileme. Vsaka plačana objava mora biti označena, čeprav je to lahko minimalno (oznake na začetku videov ali zgoraj levo na IG in podobno). Ob tem verjamem, da zori tudi spletno občinstvo in kot gledalec hitro prepoznam oglasno vsebino. Ustvarjalec zame ne izgubi integritete, če sodeluje z oglaševalci, ki so tudi meni kul, če je ton komunikacije dober, če frekvenca ni prepogosta in če to deklarira. Prej pogledam postrani, če videvam skrite oglase in oglasna sodelovanja.
Svoje staromodno razmišljanje sem hotel izpostaviti še naprej. Zagovarjam tezo, da je vsa vsebina na spletu fikcija. Tudi vlogi, day in a life, karkoli. Zame to ne zmanjša avtentičnosti, lahko jo to zavedanje celo okrepi in razbremeni ustvarjalce vsebine. Vsekakor je ustvarjena iz osebne perspektive in iz lika ustvarjalca, ki je pravtako ustvarjen, umeten in omejen. Če pogledamo tako, se kar naenkrat vzpostavi večja distanca med delom in ustvarjalcem in omogoči prostor za dihanje in razmislek. Še pomembneje, odpre prostor, v katerega se lahko vrine cel kup staromodnih vlog.
Kdo so uredniki, scenaristi, producenti, scenografi, kostumografi, snemalci, montažerji, novinarji, odgovorni uredniki spletnih vsebin? Ponavadi je odgovor enojen; ustvarjalci sami. To je čudna shizofrena situacija, ampak če jo sprejmemo, potem lažje odpremo prostor razmisleka o uredniških odločitvah (kakšna vsebina, kakšni formati), o odločitvah v povezavi z oglaševanjem (imamo kakšno politiko glede tega, kaj sprejemamo, kako pogosto, kako je umeščeno?) in vsemi ostalimi ustvarjalnimi dilemami in izzivi.
Čeprav smo sami, je te vloge dobro menjati in tako zastopati perspektive in cilje različnih, sicer tvegamo, da nas povozi ena sama in stremimo samo k gledanosti, svobodnemu izrazu, izobraževanju, prodaji oglasov, avtentičnosti, določenim temam, trendovskim formatom, ipd. V resnici pa je pravi razmislek najbrž tak, ki tehta vse zgoraj neštete faktorje.
S profesionalizacijo se te vloge delijo na ekipe, ki se zgradijo v ozadju posameznega vplivneža in s tem se tudi ustroj medija spreminja in "stara", postaja čedalje bolj podoben tradicionalnim medijem, vsaj v strukturah.
Tudi zato sem zagovornik jasne zakonodaje in pravil, čeprav so v spletnem okolju posredi še korporacije, ki imajo zaenkrat več moči kot regulatorni organi. Pozabljamo, da večinoma ustvarjalci na spletu delujemo v "najetih okoljih" in jih ves čas plačujemo platformam, na katerih smo. Eksplicitno in implicitno.
Še ena moja drzna zamisel je, da bi prišel do točke, kjer se vse dogaja samo še na spletni strani. Tu se enkrat na teden (ali mesec) objavi en konkreten video, tu se pišejo prispevki, tu so fotke in vsakdan, vse je "doma".
Če dobro pomislimo, je to spletni medij izpred desetih let, portal.
Vse se vrti v krogih in ko imam občutek, da sem odkril Ameriko, gre za toplo vodo.
Dovolite mi še, da si spodaj zapišem nekaj zapiskov sebi iz katerih bi rad napisal še kakšno Zamisel:
- shizofrenost vlog ustvarjalca na spletu je breme, dokler je ne ozavestimo
- ne znam pisati scenarije za svoje videe, čeprav jih delam že 5 let
- avtentičnost ni povezana z reality vidikom
- oglaševanje z vplivneži je v zatonu
- moje preizpraševanje odgovornosti do mlajše publike
- odgovornost do razbijanja iluzije sanjskosti in popolnega življenja
- odgovornost do širjenja razumevanja spletnega konteksta
lp, nik
